Poletne temperature so vedno razlog za uporabo klimatske naprave. Če je bila včasih vožnja na morje vezana na nočne ure prav zaradi temperature, danes že vsi dnevno na vsakem koraku uporabljamo klimatsko napravo. Vendar je za učinkovito delovanje pomembno tudi vedeti, kako klimatsko napravo uporabljati. Večina uporabnikov namreč še vedno napačno uporablja klimatsko napravo in s tem tudi tvega možnost prehlada ali okvare klimatske naprave.
Različni tipi klimatske naprave
Vsak avtomobil s klimo ni enak drugemu in pri nakupu moramo biti na to še posebej pozorni. V grobem pa ločimo tri tipe klimatskih naprav; ročne, polsamodejne in povsem samodejne (avtomatske) klimatske naprave. V osnovi je njihovo delovanje enako; vse klimatske naprave so opremeljene s krmiljenim kompresorjem, razlike pa so v načinu krmiljenja. Za uporabnika se sicer naprave razlikujejo tudi po načinu nastavljanja temperature ali zračnega toka, za porabo pa je pomembnejša razlika v krmiljenju oziroma načinu, kako klimatska naprava sledi nastavljeni temperaturi. Enostavnejše klimatske naprave (ročne ali polsamodejne) imajo praviloma tipala v notranjosti avtomobila, ki dajejo podatke o temperaturi nadzorni enoti, ki prilagaja količino in pretok zraka v kompresorju. Povsem samodejne klimatske naprave podatke dobivajo iz več tipal, ki merijo zunanjo temperaturo, vlago, notranjo temperaturo, pa tudi delovanje motorja, obremenitev in podobno. Slednji način je seveda natančnejši in odzivnejši, kar na koncu prinese tudi manjšo porabo goriva.
Redno vzdrževanje klimatske naprave
Redno vzdrževanje prispeva k večjemu udobju in podaljšuje življensko dobo klimatske naprave. Plin ne hladi le zraka, ki prihaja v potniško kabino, temveč tudi kompresor klimatske naprave. Torej, če zmanjka plina oziroma ga je premalo, je hlajenje kompresorja veliko manj učinkovito, zato lahko pride do mehanskih poškodb. Ker se z delujočo klimatsko napravo peljemo ne samo precej udobneje, temveč v vročih poletnih mesecih tudi precej varneje. Priporočljiv servisni interval za klimatsko napravo je na vsaki 2 leti, če pa letno prevozimo več kot 30.000 kilometrov, pa enkrat na leto. Pri servisiranju je pomembna tudi dezinfekcija klimatske naprave. Klimatske naprave so namreč idealno gojišče bakterij, ki povzročajo bolezni dihal. Pršilo za čiščenje avtomobilske klime lahko kupite tudi v trgovinah s pripomočki za avtomobile. Čiščenje je enostavno, priporočeno je, da ga opravite enkrat letno.
Nasveti za pravilno uporabo
Za začetek je najbolj pomembno, da avto že pred vožnjo primerno prezračite. Že s parkiranjem v senci lahko temperaturo v notranjosti znižate zelo veliko in s tem prihranite pri uporabi klimatske naprave. V avtu se namreč nahaja izredno vroč zrak, saj se je avto dobesedno “pražil” na soncu. Če nimate časa za prezračevanje, ker se vam mudi, potem morate avto prezračiti tako, da spustite avtomobilska stekla za nekaj minut, in pustite da se vroči zrak iz avtomobila zamenja s svežim zunanjim.
Naslednji korak je, da klimo tudi dejansko prižgete, pred tem spuščena okna seveda zaprite. Klimo nastavite na zaprt krog delovanja oziroma tako imenovano „notranje kroženje zraka”, s čemer izključite dotok vročega zraka iz zunanjosti. Zrak bo tako krožil le znotraj kabine in se hitro ohladil na želeno temperaturo. Klimatska naprava bo namreč hitreje ohladila že ohlajen zrak iz kabine kot nov zrak, ki prihaja iz zunanjosti. Sodobne avtomatske klimatske naprave samodejno vklopijo notranje kroženje zraka, ko je temperatura zelo visoka. Pri tem velja opozoriti, da nastavljanje samodejne klimatske naprave na najnižjo možno temperaturo ne pohitri samega hlajenja kabine. Ko izbirate temperaturo v avtomobilu, morate biti pozorni, da ne izberete prenizko temperaturo. Razlika med nastavljeno temperturo in zunanjo temperturo nej ne bo večja od 7 stopinj Celzija. Če je torej zunaj 32 stopinj, potem nastavite klimo na 25 stopinj. Na ta način boste preprečili medtemperaturni šok, ki ga doživi telo, ki prehaja iz vročega okolja v ohlajeno in potem zopet v vroče. Tako boste tudi preprečili razvoj prehladnih obolenj zaradi klimatske naprave.
Ko omenjamo možnosti prehlada, je pomembno opozoriti tudi na to, da naj ohlajeni zrak kroži okoli vas in naj ne bo usmerjen direktno v vas. Ventilatorje, oziroma prezračevalne šobe zato usmerite stran od vas. S tem se izognete možnim prehladom, glavobolom in podhladom, ki lahko vodijo do revmatskih težav. Moč delovanja ventilatorja nastavite na najmanjšo še učinkovito stopnjo. Če imate vgrajeno avtomatsko klimatsko napravo, potem izberite samodejno nastavitev (auto). Pri tej nastavitvi bo elektronika v avtomobilu sama zaznala temperaturo zraka in prilagodila moč ventilatorjev.
Optimalen razpon temperature, ki naj jo klimatska naprava skuša doseči, naj bo med 21 in 23 stopinj Celzija. Pri zelo visokih zunanjih temperaturah nastavimo kakšno stopinjo več. Ko klimatska naprava doseže želeno temperaturo, sprostimo notranje kroženje zraka ter temperaturo nastavimo na zgoraj omenjenih 21 do 23 stopinj Celzija. Klimatsko napravo lahko uporabljamo celo leto. Klima zrak ne le ohlaja, temveč tudi osuši. V vlažnih in hladnih dneh tako ne prihaja do neprijetnega in nevarnega rošenja stekel. Kaj pomeni dobra vidljivost, pa nam je vsem kristalno jasno.
Koliko vpliva klima na porabo goriva?
Eno najpogostejših vprašanj je zagotovo tudi koliko klimatska naprava vpliva na porabo goriva. Na to vprašanje so odgovorili pri nemškem ADACu. Izvedli so test učinkovitosti klimatskih naprav. Test je pokazal, da predvsem v prvi fazi hlajenja – takoj, ob vklopu, ko klima šele začenja hladiti od sonca pregreto notranjost vozila, pri nekaterih vozilih klimatska naprava porablja ogromno goriva.
Primer: znižati temperaturo notranjosti vozila iz vročih 31 na prijetnih 22 stopinj celzija, so testirana vozila porabila med 2,47 in 4,15 litra goriva na 100 km. Ko je vozilo enkrat shlajeno, pa vzdrževanje temperature, sicer med različnimi klimatskimi napravami različno, zahteva davek dodatnih 0,76 do 2,11 litra na 100 kilometrov, merjeno pri vožnji po mestu. Na avtocesti je količina dodatno porabljenega goriva nižja – le med 0,09 in 0,66 litra/100 km. Po natančnejših izračunih so strokovnjaki pri ADAC-u sporočili tudi, da npr. osemurna vožnja v vročem dnevu po denarnici udari v višini pet do osem evrov. Bistveno več pa lahko avto porabi, če klimatska naprava hladi v dneh, ko je zunaj ekstremno vroče, če stojimo v koloni ali če imamo izbrano zelo nizko temperaturo v avtu. Bistvo v takšnih razlikah v porabi klimatske naprave je v njeni zgradbi. Enostavne klime namreč ves čas delujejo s polno močjo. Bolj napredni sistemi pa regulirajo delovanje kompresorja, ki hladi zrak. S številnimi dodatnimi senzorji opremljena najsodobnejša vozila lahko tako zares pričarajo prijetno ohlajeno notranjost, tudi ob temperaturah nad 30 stopinj Celzija.
Napake, okvare in vpoklici opisani v članku so rezultat strokovne raziskave virov zapisanih spodaj in so avtorsko delo. Kopiranje ali delno kopiranje je dovoljeno le s privoljenjem avtorja ob obvezni navedbi vira. Zgoraj opisane napake, okvare in vpoklici so ustvarjeni kot pomoč pri nakupu in vzdrževanju vozila. V kolikor imate z vozilom dodatne izkušnje jih delite z bralci v komentarjih.
Viri: AMZS Motorevija, ADAC, Ringaraja.net, SAOP.si, Avtomobilizem.com, BMW Malgaj.
Foto: Arhiv proizvajalcev BMW, Mercedes-Benz in ADAC
Tole sem dobil po mailu pred nekaj meseci. Pa se mi zdi, da je vredno objave 😉
Vredno razmisleka!
Opozorilo o zraku v avtomobilu.
Ne bodite presenečeni, ljudje umirajo zaradi raka več kot kdajkoli prej. Zanimalo nas je, kaj je vzrok tega, in tukaj je primer, ki pojasnjuje nekaj, kar povzroča raka, pa na to še pomislili nismo nikoli. Mnogi ljudje vstopajo v svoje avtomobile zjutraj in izstopijo iz njih ob koncu dneva, in tako vsaj 5 dni v tednu.
Pomembno!
Prosimo, da ne vključujete klimatske naprave takoj, ko vstopite v avto. Najprej za nekaj časa odprite okna, da avto prezračite, šele nato vklopite klimatsko napravo.
Zakaj tako?
Glede na raziskave, armaturna plošča, sedeži in prezračevanje izločajo benzen, strup, ki povzroča raka. (Rakotvorne – vonj ogrevane plastike v avtu). Benzen je strup, ki z dihanjem prehaja v kosti, povzroča anemijo in zmanjšuje število belih krvnih celic. Dalj časa trajajoči izpostavljenosti bo povzročilo levkemijo, povečanje tveganje za raka. Povzroči lahko tudi splav. Sprejemljiva raven Benzena v zaprtih prostorih je 50 mg na kvadratni meter. Avto parkiran v garaži z zaprtimi okni bo vseboval 400-800 mg benzena. Če pa je parkiran na prostem na soncu pri temperaturah nad 60 stopinj, raven benzena poveča do 2000-4000 mg, 40-krat višja kot sprejemljiva raven.
Ljudje, ki pridejo v avto in vztrajajo pri zaprtih oknih neizogibno v kratkem času, vdahnejo pretirano velike količine strupa. Benzen je toksin, ki vpliva na ledvice in jetra. Slabost je, da je telo zelo težko prečisti to strupeno snov, ker jo
shranjuje in kopiči. Torej, dragi prijatelji, odprite okna in vrata svojih osebnih vozil in si vzemite čas, da se smrtonosni plini prezračijo, preden jih vdihnete.