Spremembe v dvojnem obdavčevanju motornih vozil v Sloveniji (DDV in DMV, ki je vključeval t.i. davek na luksuz) se nam obetajo zelo kmalu. Vlada je namreč pripravila novi predlog zakona o davku na motorna vozila (ZDMV-1). Zakon naj bi v državnem zboru obravnavali po nujnem ali skrajšanem postopku. Kaj nam bodo prinesle spremembe? Se bodo anomalije z dvojno obdavčitvijo končale. Za vas smo preučili, katera vozila se bodo predvidoma pocenila s 1. 1. 2021.
Najprej velja omeniti, da smo se raziskovanja problematike lotili res natančno. Gre za veliko spremembo, ki bo prinesla tudi velike spremembe pri obdavčitvi vozil, ki bodo v Slovenijo prišla iz tujine. Raziskovani članek je zato obsežnejši in vsebuje tudi razlago obstoječega stanja, analizo predloga sprememb in tudi praktične primere izračunov.
Nov predlog zakona je praktično enak predlogu, ki ga je že prejšnja vlada želela predlagati. Kot zanimivost vam razkrijem, da sem tudi sam pri ustvarjanju članka storil nekaj napak, ko sem namesto novega predloga gledal stari predlog. Zakona sta namreč praktično identična – razlika je le v tabelah za izračun, ki so se pokazala kot ključne.
Davek na motorna vozila iz leta 1999
Davek na motorna vozila je bil uveden leta 1999, ureditev pa je bila nekajkrat novelirana oz dopolnjena (leta 2004, 2006, 2010 in 2012). V skladu z Zakonom o davku na motorna vozila se davek plačuje od prometa posameznih motornih vozil iz določenih tarifnih oznak kombinirane nomenklature carinske tarife, ki se dajo prvič v promet oz se prvič registrirajo na območju Republike Slovenije. Z davkom na motorna vozila (znanem kot DMV) se tako obdavčujejo motorna vozila kot so avtomobili in ostala motorna vozila. Davčna stopnja je bila prvotno določena samo v odvisnosti od prodajne cene motornega vozila, v letu 2010 pa se je z novelo zakona davčna stopnja vezala tudi na okoljske komponente (npr. izpust CO2, emisijski standard EURO, izpust trdih delcev). Stopnja davka za motorna vozila je po trenutno veljavnem zakonu odvisna od izpusta CO2 pri kombinirani vožnji in vrste goriva, ki se uporablja za pogon. Poleg izpusta CO2 in vrste goriva na višino davka vplivajo še druge okoljske komponente (emisijski standard EURO in izpustov trdnih delcev). Za bivalna vozila, motorna kolesa ter trikolesa in štirikolesa je stopnja davka odvisna od moči motorja. Ureditev glede povečanja stopnje davka na podlagi okoljskih komponent je za omenjena motorna vozila podobna kot za motorna vozila.
Davek na luksuz iz leta 2012
Leta 2012 se poleg DMV uvede še t.i. luksuzni davek. Davek se je uveljavil v sklopu zakona o uravnoteženju javnih financ (pogovorno ga imenujemo s kratico ZUJF). S tem davkom se obdavčuje osebna vozila s prostornino od 2.500 ccm in motorna kolesa, trikolesa in štirikolesa s prostornino od 1.000 ccm. Osnovni namen je bilo povečanje prihodkov na t.i. luksuzna vozila. Zaradi visoke obdavčitve motornih vozil z dodatnim davkom na motorna vozila (v nekaterih primerih lahko skupna davčna obremenitev z vsemi davki doseže tudi do cca. 50 % od davčne osnove – prodajne cene vozila) se je v praksi zgodilo, da so iznajdljivi zavezanci registrirali svoja vozila z večjo prostornino motorja v tujini. Poleg izgubljenega DMV je država izgubila še DDV, ki bi ga lastniki teh vozil porabili pri plačilu letne dajatve za uporabo registriranih vozil v cestnem prometu, stroškov registracije, pa tudi zavarovanj, ipd.
Nov predlog zakona naj bi uvedel enotni davek na motorna vozila, ki ni več deljen na osnovni davek in dodatni davek na motorna vozila.
Nov merilni cikel: WLTP
Za razumevanje celotne situacije je dobro poznati tudi spremembe, ki jih je prinesla Evropska unija, ki je na področju uvajanja okoljskih standardov vedno postavljala globalna merila. Ker so se proizvajalci dobro prilagodili razmeram in našli mnoge luknje v predpisih je s 1. 9. 2019 v veljavo stopil nov regulativni preskusni postopek za merjenje izpusta CO2 in porabe goriva pri lahkih vozilih. Ta naj bi pokazal realnejše stanje porabe goriva in izpustov CO2, kot prej veljavni predpis. Poraba goriva po novih predpisih je tako pokazala višje vrednosti izpustov CO2. Od 1. 1. 2021 bodo imela vsa nova motorna vozila, ki so predmet DMV, podatek o izpustu CO2 le po novi metodi WLTP (t.j. višja vrednost CO2), rabljena vozila pa po stari metodi NEDC (t.j. nižja vrednost CO2), kar bi v primeru ohranitve ureditve veljavnega zakona lahko povzročilo z vidika obdavčitve vozil njihovo neenako obravnavo. Rabljena vozila s starejšim načinom merjenja izpustov bi bila tako v prednosti. V primeru ohranitve obstoječe ureditve DMV bi se od 1.1. 2021 za nova motorna vozila, zaradi uporabe WLTP vrednosti izpusta CO2, povečala obdavčitev motornih vozil, ponekod tudi za 6-krat. Primer: motornemu vozilu, ki ima trenutno izpust CO2 po starejših meritvah 109g/km, po novi metodi WLTP pa 130 g/km CO2, bi se povečala obdavčitev DMV, in sicer s stopnje davka 0,5 % od davčne osnove na 3 %).
Država je celo končno ugotovila, da prihaja do ponarejanja
V uvodu novega zakona je celo zapisano, da je bilo ugotovljeno, da zavezanci z namenom izogibanja plačila DMV ponarejajo račune z namenom znižanega plačila davkov, fiktivno začasno vnesejo vozilo v Republiko Slovenijo in uveljavljajo oprostitev plačila DMV, naknadno pa vozilo preregistrirajo na dejanske kupce v Republiko Slovenijo, brez da bi se plačal DMV. Država se je očitno pričela zavedati, da na tem področju prihaja do res velikih manipulacij in nelojalne konkurence.
Izjemno zanimivo bo na trgu rabljenih vozil
Zakaj smo se tokrat še posebej lotili preučevanja tega osnutka? Ker bo nova obdavčitev še posebej zanimiva za rabljena vozila. V skladu s sodno prakso Sodišča Evropske unije je potrebno pri obdavčitvi rabljenega vozila, ki se prvič registrira in obdavči v Republiki Sloveniji, upoštevati padec vrednosti vozila in t.i. preostali davek (angl. »residual tax«), ki je vgrajen v istovrstna rabljena vozila, ki so že na našem trgu. V nasprotnem bi bila rabljena vozila, ki k nam pridejo iz tujine, nedopustno prekomerno obdavčena v primerjavi z domačimi rabljenimi vozili, kar bi bilo v neskladju z EU zakonodajo. Kar se je do sedaj v Sloveniji seveda dogajalo in uvoz rabljenih vozil z večjo prostornino motorja je bil popolnoma nekonkurenčen. Sodišče EU v omenjenih sodbah pravi, da mora država, ki bo obdavčila iz tujine prispelo rabljeno vozilo, v primeru zastopanja dobre prakse upoštevati davek, ki je že bil plačan v drugi državi članici EU, da se tako izogne prekomernemu davčnemu bremenu, oz. dvojni obdavčitvi. Vozilo namreč izgublja vrednost in to je v primeru rabljenih vozil potrebno upoštevati, ne glede na to, ali je sama cena v splošnem lastnost za določanje višine davka ali ne. Upoštevati je treba tudi dejstvo, da padanje vrednosti vozila ni linearno: v prvem letu vrednost pade hitro, nato pa v prihodnjih letih pada vse počasneje.
Kako se bo računal novi davek?
Davek se bo plačeval v enakih okoliščinah, kot je bilo to do sedaj (torej ob prvi registraciji vozila v Sloveniji z upoštevanjem nekaterih izjem). Osnova za davek na motorna vozila bo seštevek glede na:
- vrsto motornega vozila (tarifno oznako),
- vrsto goriva, ki se uporablja za pogon,
- izpust CO2 pri kombinirani vožnji, izražen v g/km (po novih merilih WLTP) s pribitkom za vozila, ki imajo izpuste merjene po starem.
- moč motorja, izražena v kilovatih (kW)
- in okoljevarstveno kategorijo, ki opredeljuje emisijski standard EURO.
Predlog obdavčitve glede na CO2 in vrsto goriva
Tabela za izračun višine obveznosti glede na izpust CO2 po novih meritvah in glede na vrsto goriva, ki bi stopila v veljavo s 1. 1. 2021:
Za motorno vozilo z izpustom CO2 manjšim od 100 g/km se obveznost določi v višini minimalne obveznosti brez pribitka, glede na vrsto goriva, ki ga uporablja za pogon. Za motorno vozilo z izpustom CO2 večjim od 100 g/km se obveznost določi kot seštevek minimalne obveznosti za določen razred, v katerega se uvršča in pribitka za vsak g/km izpusta CO2, ki presega spodnjo mejo razreda, glede na vrsto goriva, ki ga uporablja za pogon.
Pri določitvi davka glede na izpust CO2 se upošteva podatek o izpustu CO2 po globalno usklajenem preskusnem postopku za vozila (novi preskusni postopek WLTP). Za motorna vozila, ki nimajo podatka o izpustu CO2 po preskusnem postopku WLTP, se upošteva pretvornik. Ta znaša faktor 1,22 za bencinske motorje in 1,2 za dizelske motorje.
Kar v praksi pomeni, da se vozilu s 100 g izpustov po starem sistemu upošteva 122 g če je bencinsko gnan in 120 g če gre za dizelsko gnano vozilo.
Kako se bo po novem v praksi računala vrednost izpusta
Predlog zakona je bil spisan že v začetku leta 2020. Tedaj je v veljavo stopila tabela s precej višjimi pribitki. Glede na kritike, predvsem s strani poznavalcev področja, so na Ministrstvu upoštevali nižje stopnje obdavčitve:
Predlog odavčitve glede na moč motorja
Obveznost v eurih glede na moč motorja motornega vozila se izračuna po naslednji tabeli:
Za motorna vozila z močjo motorja nižjo od 80 kW znaša minimalna obveznost 40 eurov. Za motorna vozila z močjo motorja večjo od 80 kW se obveznost določi kot seštevek minimalne obveznosti za določen razred, v katerega se uvršča in pribitka za vsak kW, ki presega spodnjo mejo razreda, v katerega se uvršča motorno vozilo. Bivalna vozila bodo imela še dodatnih 40 eurov obdavčitve na vsak kW moči.
Predlog obdavčitve glede na emisijski razred EURO
Obveznost v eurih glede na emisijski standard EURO in vrsto goriva, ki se uporablja za pogon motornega vozila se uporablja naslednja tabela:
Amortizacija – pomembna novost
Za rabljena motorna vozila se izračunan davek plača v predpisanem odstotku, določenem glede na starost motornega vozila. Določitev odstotka je odvisna od obdobja od prve registracije motornega vozila (v tujini) do nastanka obveznosti za obračun davka na motorno vozilo v Republiki Sloveniji. Če datuma prve registracije ni mogoče nedvoumno ugotoviti, se šteje, da je datum prve registracije motornega vozila 1. januarja naslednjega leta od dneva, ko je bilo motorno vozilo proizvedeno. Tukaj je ministrstvo lestvico spremenilo in dopolnilo do 15. leta starosti (v januarskem predlogu je bilo do 10 leta starosti).
Predlog obdavčitve električnih vozil
Davek na motorna vozila, ki so izključno na električni pogon in druga motorna vozila brez izpusta CO2, se uporablja naslednja tabela:
Za električna vozila z močjo motorja manjšo od 5 kW se davek določi v višini minimalne obveznosti brez pribitka. Za motorna vozila z močjo motorja večjim od 5 kW se davek določi kot seštevek minimalne obveznosti za določen razred, v katerega se uvršča in pribitka za vsak kW moči motorja, ki presega spodnjo mejo razreda.
Ostajajo oprostitve za velike družine
Oprostitve davka veljajo za vsa vozila, ki se bodo izvozila v drugo državo članico EU, za starodobnike, športna vozila, ki so namenjena za uporabo na tekmovališčih in intervencijska reševalna vozila. Ostaja tudi oprostitev za družive s tri ali več otroki. Tu velja omeniti omejitev glede na moč motorja (do 150 kW na družino). Super športniki s 5 sedeži tako ne pridejo več v poštev. Vozilo z oprostitvijo bo moralo ostati v lasti družine tri leta. Oprostitve veljajo tudi za invalidne osebe in osebe diplomatskih predstavništev, konzule in mednarodne organizacije. Super luksuzna vozila tujih diplomatov, kot primer Mercedes-AMG G63 za diplomatsko predstavništvo tuje države, bodo še naprej oproščena davka.
Praktični primeri
Od suhoparne teorije k praksi. Pri računanju odmere davka je potrebno izračunati seštevek:
- davek glede na emisije CO2 – tukaj ne pozabite upoštevati faktorja 1,22 ali 1,2 za pretvobro iz starih emisij v nove!
- davek glede na moč motorja z upoštevanjem pribitkov
- davek glede na emisijski standard EURO.
Renault Clio 0,9 – letnik 2015, uvožen iz Nemčije s 138 EUR davka namesto obstoječih 25 EUR.
Po novem predlogu, ki naj bi v veljavo stopil z 1. 1. 2021
Vozilo je opremljeno z Euro 5 motorjem s 66 kW in izpusti 105 CO2. CO2 bo po preračunu narasel na 128,10 g, ker gre za vozilo z bencinskim motorjem. Nova obdavčitev bo tako sledeča:
– moč motorja 66 kw = 40 EUR
– emisije CO2 128,1 g = 30 + 28,1 EUR = 48,10 EUR
– standard EURO 5 = 150 EUR
Končni izračun za 5 let staro vozilo = 238,10 EUR. Plačalo se bo samo 58% torej 138 EUR
Po prvotnem predlogu iz januarja letos (2020)
Vozilo je opremljeno z Euro 5 motorjem s 66 kW in izpusti 105 CO2. CO2 bo po preračunu narasel na 128,1 g, ker gre za vozilo z bencinskim motorjem. Izračun bi po januarski kalkulaciji znašal 40 EUR za moč motorja, 58,10 EUR za izpuste CO2 in 150 EUR za emisijski standard Euro5. Skupaj bi novi davek znašal 248,10 EUR, ob upoštevanju, da gre za 5 let staro vozilo, bi se plačalo le 65% te vrednosti torej 161,27 EUR davka.
Po obstoječi zakonodaji
Po obstoječi obdavčitvi bi bilo takšno vozilo obdavčeno z 0,5% vrednosti vozila. Če bi za takšno vozilo v Nemčiji odšteli 5.000 EUR bi znašal DMV samo 25 EUR.
Volkswagen Passat Variant 2.0 TDI, letnik 2017, uvožen iz Nemčije bo cenejši!
Po novem predlogu, ki naj bi v veljavo stopil z 1. 1. 2021
Vozilo je opremljeno z Euro 5 motorjem s 110 kW in izpusti 107 CO2. CO2 bo po preračunu narasel na 128,40 g, ker gre za vozilo z dizelskim motorjem. Nova obdavčitev bo tako sledeča:
– moč motorja 110 kw = 70 EUR
– emisije CO2 128,40 g = 50 EUR + 56,8 EUR = 106,80 EUR
– standard EURO 6 = 112 EUR
Končni izračun za malce več kot 3 let staro vozilo = 288,80 EUR. Plačalo se bo samo 70% torej 202,16 EUR
Po obstoječi obdavčitvi bi bilo takšno vozilo obdavčeno z 13% vrednosti vozila. Če bi za takšno vozilo v Nemčiji odšteli 15.000 EUR bi znašal DMV 1.950 EUR.
Mercedes-Benz ML 320 CDI – letnik 2009, uvožen iz Nemčije s samo 1.245 EUR davka!
Po trenutni zakonodaji se bi za takšno vozilo plačalo 3.300 EUR davka, po predlogu iz meseca januarja kar 8.114 EUR. Po novem predlogu pa samo 1.245 EUR.
Po novem predlogu, ki naj bi v veljavo stopil z 1. 1. 2021
Vozilo je opremljeno z Euro 5 motorjem s 110 kW in izpusti 107 CO2. CO2 bo po preračunu narasel na 128,40 g, ker gre za vozilo z dizelskim motorjem. Nova obdavčitev bo tako sledeča:
– moč motorja 165 kw = 645 EUR + 600 EUR = 1.245 EUR
– emisije CO2 294 g = 6.880 EUR + 12.800 EUR = 19.680 EUR
– standard EURO 4 = 750 EUR
Končni izračun za malce več kot 3 let staro vozilo = 21.675 EUR. Plačalo se bo samo 28% torej 1.245 EUR
Po prvotnem predlogu iz januarja letos (2020)
Vozilo je opremljeno z Euro 4 dizelskim motorjem s filtrom DPF s 249 g izpustov CO2 in 165 kW moči. Pri izpustih je potrebno upoštevati faktor 1,2 kar znese 298,8 g. Izračun bi po januarskem izračunu znašal 600 EUR + 645 EUR za moč motorja, 18.880 EUR (6.880 EUR za stopnjo nad 230g + 12.000 EUR pribitka za izpuste CO2) in 700 EUR za emisijski standard Euro4. Skupaj bi po janzuarskem izračunz znašal predvideni davek kar 20.285 EUR, ob upoštevanju, da gre za 11 let staro vozilo, se plača 40% te vrednosti torej 8.114 EUR davka.
Po obstoječi obdavčitvi bi takšno vozilo ob nabavni ceni 10.000 EUR imelo obdavčitev 3.300 EUR.
Zaključek: Kaj bo ceneje in kaj ne?
Ključno vprašanje bo, katera vozila bodo cenejša in katera dražja. Zagotovo bo davek vplival pozitivno na vozila, ki imajo nizek izpust CO2 in dosegajno najzahtevnejše standarde. Dejstvo je, da so ta vozila še zelo mlada in se vpliv amortizacije na njih ne kaže.
Pomembna nadgradnja novega zakona je, da ukinja nabavno vrednost, kot osnovo za izračun. Druga pomembna stvar pa je, da bo na višino davka vplivala tudi starost vozila.
Zelo pomemben je tudi podatek, da nabavna cena ne vpliva na višino odmerjenega davka. To bo gotovo vplivalo na uvoz vozil, ki so bila v tujini izjemno poceni in jim je ob prihodu v Sloveniji cena narasla tudi po zaslugi manipulacije s kilometri.
Starejša vozila z močnejšimi motorji bodo postala spet zanimiva. Saj smo na primeru Mercedesa ML ugotovili, da bi davek iz januarskega izračuna pomenil res veliko višje plačilo davka, novi izračun pa kaže celo znižanje davka.
Še največ bodo zagotovo pridobila malo rabljena vozila iz tujine, ki imajo šibke bencinske in dizelske motorje.
