Evropski parlament je sprejel predlog, ki od leta 2035 prepoveduje prodajo vozil na bencinski in dizelski pogon. Leta 2016 sem magistriral Vpliva zakonodaje Evropske unije na zniževanje emisij CO2 pri osebnih avtomobilih. Nesporno sem dokazal, da je pravo EU v preteklosti močno vplivalo na zniževanje emisij tudi na svetovni ravni. Vendar je moje mnenje, da so šli tokrat predaleč v favoriziranju rešitve, ki ni del rešitve temveč ustvarja nov problem. Električni avto na baterije namreč ni neka čudežna rešitev, ki je 100 % zelena in bo rešila svet. Daleč od tega! Smo izvozna številka 2 na svetovni ravni in kar 37% izvoza nam predstavlja panoga, ki jo želimo čez 12 let popolnoma spremeniti. Najprej je banana morala biti dolga najmanj 14 cm. Potem kumara ni smela biti ukrivljena za več kot 10 %. Potem je v veljavo stopilo obvezno cepljenje proti Covid-19 in letos še prepoved prodaje običajnih avtomobilov. To so štirje kiksi EU, ki jih bo realnost potopila.
Vendar je moje mnenje, da so šli tokrat predaleč v favoriziranju rešitve, ki ni del rešitve temveč ustvarja nov problem.
Anej Ferko, mag. upr. ved
EU nam je prinesla zagotovo veliko dobrega, a hkrati tudi en kup neumnosti. Ni šala ampak v EU smo imeli tudi direktivo, ki je določala smernice za kumare in banane. Banane morajo biti dolge vsaj 14 cm in ne smejo imeti abnormalne ukrivljenosti. Za kumare pa velja, da morajo biti kar se da ravne, do popolne ravnosti lahko odstopajo le 10 odstotkov. Ta direktiva je bila v veljavi od leta 1995 do leta 2008, ko so končno dosegli njeno ukinitev1. Ne želim se spuščati, kako so prišli do dolžine 14 cm, a verjetno so že imeli neke “znanstvene pristope” Ok. Uradniki kdaj svoje delo vzamejo preveč resno in ustvarijo tudi kakšno neumnost. Ampak se zavedajo, kaj za EU pomeni avtomobilska industrija?
Kaj pomeni avtomobilska industrija za EU?
Evropsko unijo sestavlja 27 držav članic. Skupaj v EU živi približno 447.206 prebivalcev2, ki skupaj ustvarijo skoraj 15 milijard USD. Glavna izvozna panoga EU sta avtomobilska industrija in strojništvo, ki skupaj predstavljata kar 38% vsega izvoza. Pred desetimi leti celo 42%. Če pogledamo ostale gospodarske panoge nekih vidnejših sprememb ni, okrepilo se je le področje kemikalij, kamor spadajo tudi farmacevtski izdelki. Počasi upam da se zavedamo, kaj pomeni avtomobilska industrija za našo staro celino. Tukaj se je pred 130 leti pričela mobilnost in še danes predstavlja našo najpomembnejšo panogo.
Avtomobilska industrija je nesporno najpomembnejša gospodarska panoga EU in skupaj s proizvodnjo strojev predstavlja kar 38% izvoza, ki ga ustvari EU. Siljenje v elektrifikacijo naših voznih parkov nam želijo na vsak način povezati s skrbjo za planet. Kljub temu, da je delež emisij, ki jih ustvarimo v EU zanemarljiv v primerjavi z najmanj razvitimi. Se v EU sploh zavedajo, da živimo na istem planetu in da lahko postanemo popolnoma ogljično nevtralni, pa še vedno ne bomo “rešili planeta”. Kitajska je namreč v letu 2017 proizvedla 11.780 milijonov kubičnih ton ogljikovega dioksida, ZDA približno polovico manj, Indija 3.356 in Evropska unija pa dobrih in 3.201 milijonov kubičnih ton.
Evropska unija je v svetovni trgovini številka 2. Takoj za velesilo Kitajsko. In močno za nami so Združene države Amerike. In če 38 % predstavlja avtomobilska industrija skupaj z industrijo strojev nam je še enkrat jasno, da je to za Evropo najpomembnejša gospodarska panoga. In kar je še posebej zanimivo – delež izvoza energentov je le 5%. Kar pomeni, da smo na področju energentov (plin, nafta, tudi elektrika) praktično nezanimivi.
Slovenski dobavitelji avtomobilske industrije torej niso samo eden od stebrov slovenske industrije, ampak tudi evropske avtomobilske industrije. Po podatkih Slovenskega avtomobilskega grozda (ACS) vsako leto prispevajo približno desetino slovenskega bruto domačega proizvoda ali okoli štiri milijarde evrov3. V slovenski avtomobilski industriji je zaposlenih več kot 24.000 ljudi, kar je le 5.000 manj od vseh zaposlenih v gostinstvu. Dodana vrednost na zaposlenega znaša 41.300 evrov, kar je nad slovenskim povprečjem.
Iz kje pridobivamo elektriko v EU?
Dejstvo je, da električni avtomobil ni ogljično nevtralen, čeprav bi nam ga radi tako prikazali. Avto je namreč baterijski in baterije se polni s pomočjo elektrike. Od kod torej prihaja ta čista elektrika? 35 % s pomočjo nafte, 24 % iz plina (iz Rusije), 17 % iz obnovljivih virov (kamor spada tudi moč vode), 13 % iz nuklearnih elektraren in 12 % iz premoga. Če seštejemo skupaj nafto, plin in premog pridemo do kar 71 %.
Kakšno je stanje v Sloveniji. Po razpoložljivih podatkih 42 % električne energije pridobimo iz jedrske elektrarne krško, 26 % iz premoga, 19 % iz obnovljivih virov, 11 % iz hidroelektraren in 2 % iz sončnih elektraren. In sedaj pride ključni podatek. Za zadovoljitev vseh potreb v Sloveniji ni na voljo dovolj domačih energetskih virov, zato jih moramo malo manj kot polovico uvoziti. Leta 2016 je bila odvisnost Slovenije od uvoza energije 47-odstotna. Nekatere vire energije v celoti uvažamo, tak primer sta zemeljski plin in nafta. Skupna statistika se pri elektriki sedaj kar precej spremeni in tudi naša elektrika ni več tako čista, kot bi si želeli. Pa imamo trenutno samo
Električni avto je del problema in ne del rešitve!
Zagotovo vsi poznamo Euro NCAP, ki ocenjuje varnost avtomobilov pri trkih in nesrečah. V zadnjih 30 letih je prinesla skokovit napredek na področju varnosti. No, imamo pa v Evropi tudi Green NCAP. Že njihova lanskoletna raziskava je pokazala, da električni avtomobili sploh nimajo več prednosti pri ohranjanju okolja oz tako (ne)zaželjenih emisijah CO2. Čeprav sploh še niso upoštevali, da baterije nimajo tako dolge življenske dobe kot ostali deli avtomobila.
Green NCAP poznamo kot ustanovo, ki že več let preverja okoljski odtis novih avtomobilov. Do zdaj so bile njene ocene utemeljene zgolj na emisijah avtomobilov med delovanjem. S tega gledišča so imeli električni avtomobili velikansko prednost pred avtomobili s termičnimi motorji4. Green NCAP je lansko leto pod drobnogled vzel 61 avtomobilov, ki so trenutno v prodaji v Evropski uniji, med njimi pa so predstavniki vseh avtomobilskih razredov od majhnih mestnih avtomobilov do velikih SUV-jev s pogoni na vsa znana sredstva, torej bencin, dizel, plina LPG in CNG, vodik, elektriko ter samopolnilni in priključni hibridi.
Električni volkswagen ID.3 bo v življenjskem ciklu ( 240.000 km in 14 let) proizvedel 35 ton ogljikovega dioksida, hibridna toyota prius 40 ton, dizelska škoda octavia pa 42 ton. Najslabše se v tem pogledu obnesejo bencinski avtomobili, kakršen je denimo BMW 118i, ki bo v življenjskem ciklusu proizvedel 52 ton ogljikovega oksida. Ta je sicer eden od najbolj gospodarnih bencinskih avtomobilov. Električni avtomobili torej v tem pogledu nimajo občutne prednosti. Vendar bi se položaj električnih avtomobilov lahko še precej poslabšal, če bi primerjava upoštevala dodatni komplet baterij, saj večina proizvajalcev na baterije daje 8-letno garancijo, torej zadostujejo za polovico predvidene življenjske dobe avtomobila. Če bi torej upoštevali, da bo vsak električni avtomobil v predvideni življenjski dobi potreboval vsaj dva kompleta baterij, bi predvideni izpust ogljikovega dioksida precej zrasel. Baterije same namreč predstavljajo okrog osem ton izpustov ogljikovega dioksida v življenjski dobi električnega avtomobila. Ko bodo upoštevali še ta podatek bo prednost povsem izginila in bo okolju prijaznejša tudi dizelska octavia!
Kako zaželjeni so električni avtomobili pri nas?
Večino prodanih novih avtomobilov na slovenskem trgu še vedno poganjajo motorji z notranjim zgorevanjem. Kljub vseh evforiji okrog električnih avtov in spodbujanju njihove prodaje je bilo v letu 2021 prodanih le malenkost več električnih avtov kot v letu 2020 – vsega 55 več. V letu 2021 je bilo prodanih 1689 električnih avtov, kar pomeni 3,13 odstotni tržni delež. Povedano drugače: vsak triintrideseti prodani novi avto je imel električni pogon5.
Vsak naj presodi sam. A ta zakonska rešitev ne bo zdržala v praksi.
Verjamem, da je za marsikoga električni avtomobil super rešitev. Vendar nikakr ne za vsakogar in niti približno ni avtomobil na baterije del rešitve za ohranitev planeta. Že preprosta kmečka logika nam daje vedeti, da zakaj bi s seboj prevažali eno tono baterij, samo za to, da se lahko premikamo in uživamo v mobilnosti. Avtomobil je namreč uspel prav zaradi svoje ideje svobode. Največjo rast je zanimanje za avtomobile prineslo ravno po drugi svetovni vojni. Avto je prinesel svobodo potovanj.
Pogosto slišim stavek, da se bo avtomobilska industrija pač morala prilagoditi, če želi preživeti. Tukaj se vedno spomnim na Muro. Avtomobilska industrija je namreč ustvarila ogromno strokovnjakov, ki so sedaj preganjani, zaničevani. Zakaj bi imeli strojnike, ki so najboljši v svoji panogi in so razvili res vrhunski dizelski ali bencinski motor, če ne smemo proizvajati njihovih izdelkov. Kam bomo stlačili te kadre čez 10 let? Jih bomo vrgli na cesto, kot smo to naredili z Murinimi delavkami?
Verjetno se še vsi spomnite prihoda tabličinih računalnikov. Napovedovalci prihodnosti so takoj napovedali smrt prenosnim računalnikom. Pa se ni zgodilo nič izmed naštetega. Tablica še vedno predstavlja nek 3 % delež in je namenjena za posebne namene. Podobno kot električni avto. Verjetno se še vsi spomnete prihoda pametnih ur. Ki naj bi izbrisale klasiko. Pa so lani prodali največ ur s klasičnimi mehanizmi v zgodovini prodaje. Zanimivo, mar ne.
Te dni sprejeta zakonodaja bo ustvarila nove probleme. Pred vrati imamo energetsko krizo, ki mora rešiti izziv “zime brez ruskega plina”. Kje je šele razmišljanje o tem, da omrežje ne bo preživelo potreb, če bomo imeli vsi električni avtomobil. Si predstavljate njegovo polnjenje v strnjenem naselju v Fužinah, kjer je na parkirišču ponoči več tisoč avtomobilov. Sam si ga ne predstavljam. Četudi nam z zviševanjem cen nafte želijo ukiniti željo po mobilnosti, se hkrati močno draži tudi elektrika. Polnjenje električnega avtomobila na nemški avtocesti ima že primerljivo ceno s polnjenjem bencina. Če gledamo samo s strani ekonomije. Da o uporabniški izkušnji raje ne izgubljam besed. Ta teden so super članek napisali na Financah.
In neživljenske rešitve pač povozi realnost časa
Politika nam je lansko poletje vsiljevala cepljenje. Bila je sprejetih kopica zakonov, a je praksa pokazala, da letos poleti lahko potujemo praktično brez cepljenja. Še na letalu osebje ne nosi več mask! Si predstavljate! In neživljenske rešitve pač povozi realnost časa. Prepričan sem, da se bo enako zgodilo tudi s to neumnostjo o prepovedi prodaje normalnih avtomobilov. Utipija je nepredstavljiva v praksi že v Sloveniji. Kaj šele na enem grškem otoku, kjer elektro omrežje poleti počepne že zaradi uporabe klimatskih naprav. Kaj šele avtov na baterije.
Kolumna je mnenje avtorja in ne izkazuje nujno mnenja uredništva.
Viri:
1 – je 11 cm res premalo?
https://cekin.si/koristno/je-evropska-unija-izgubila-glavo.html
2 – Dejstva in številke o življenju v Evropski uniji
https://european-union.europa.eu/principles-countries-history/key-facts-and-figures/life-eu_sl
3 – Koliko slovenskih delov je v vašem avtomobilu?
https://svetkapitala.delo.si/trendi/koliko-slovenskih-delov-je-v-vasem-avtomobilu/
4 – Merjenje emisij: Električni avtomobili v čisto drugi luči
https://www.zurnal24.si/avto/na-strom/merjenje-emisij-elektricni-avtomobili-v-cisto-drugi-luci-385600?fbclid=IwAR0JhcaZ82-ZpSqxe5OjfVNWoaA_ZGJGYqXKN_-pHim9LjrQuvzQS_3WyaY –
5 – Slovenski avtomobilski trg v letu 2021: Stopicanje!
https://www.amzs.si/motorevija/v-zarometu/avto-moto/2022-01-27-slovenski-avtomobilski-trg-v-letu-2021-stopicanje
